Smernice za uporabo načel krožnega gospodarstva v turizmu in lokalnem okolju

Krožno gospodarstvo v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini

Ko govorimo o krožnem gospodarstvu, se pogovor pogosto hitro ustavi pri ločevanju odpadkov, recikliranju in zmanjševanju uporabe plastike. V praksi pa je krožno gospodarstvo precej širše.

Gre predvsem za vprašanje, kako lahko izdelke, materiale in naravne vire uporabljamo dlje in bolj premišljeno, kako lahko zmanjšamo količino odpadkov ter kako lahko več znanja, materialov in denarja ostane v lokalnem okolju.

Za območje Zgornje Savinjske in Šaleške doline je takšen pristop še posebej smiseln. Na relativno majhnem območju se prepletajo turizem, kmetijstvo, gozdarstvo, obrt, industrija, javne dejavnosti in številni manjši ponudniki. Prav povezovanje teh dejavnosti odpira številne možnosti za bolj krožno lokalno gospodarstvo.

Projekt TUR-KROG povezuje trajnostni turizem in krožno gospodarstvo ter spodbuja praktične rešitve, ki jih lahko uporabljajo turistični ponudniki, lokalni prebivalci, podjetja, občine in druge organizacije.

Namen teh smernic ni določiti enega pravilnega naččina delovanja, temveč pokazati, kje so možnosti za spremembe in kako lahko posamezni ponudniki naredijo prve korake.

Najprej poglejmo, kaj že imamo

Prvi korak krožnega gospodarstva ni vedno nakup nove opreme ali uvedba nove tehnologije.

Pogosto je bolj koristno najprej pogledati, katere materiale, izdelke, znanje in storitve že imamo v lokalnem okolju.

Turistični ponudnik lahko na primer preveri:

• katere izdelke trenutno kupuje zunaj regije,
• katere lahko pridobi pri lokalnih proizvajalcih,
• katere izdelke ali opremo pogosto zavrže,
• kaj bi bilo mogoče popraviti ali ponovno uporabiti,
• koliko embalaže nastaja pri poslovanju,
• ali lahko določene izdelke uporablja dlje,
• ali obstajajo drugi ponudniki, s katerimi bi lahko sodeloval.

Majhne spremembe so pogosto najlažji začetek. Če jih začne uporabljati več ponudnikov hkrati, pa lahko njihov skupni učinek postane precej večji.

Turizem lahko poveže lokalno gospodarstvo

Turizem je ena od dejavnosti, ki lahko poveže največ različnih lokalnih ponudnikov.

Gost ne potrebuje samo prenočišča. Potrebuje hrano, prevoz, opremo, doživetja, informacije, lokalne izdelke, spominke in urejeno okolje.

Zato lahko turistični ponudniki s svojimi odločitvami neposredno podpirajo druge dejavnosti v lokalnem okolju.

Priporočila za turistične ponudnike

Kjer je mogoče:

• kupujte hrano in izdelke pri lokalnih proizvajalcih,
• sodelujte z lokalnimi obrtniki in ponudniki storitev,
• vključujte lokalne izdelke v ponudbo za goste,
• priporočajte lokalne ponudnike in doživetja,
• uporabljajte trajnejšo opremo, ki jo je mogoče popravljati,
• pri prenovah uporabljajte lokalne materiale,
• zmanjšujte količino embalaže za enkratno uporabo,
• razmislite o skupni nabavi ali skupni uporabi opreme z drugimi ponudniki.

Takšen pristop lahko zmanjša okoljski vpliv, hkrati pa pomaga, da več prihodkov od turizma ostane v lokalnem okolju.

Lokalna hrana naj pride do lokalnega gosta

Zgornja Savinjska dolina ima številne kmetije in manjše proizvajalce hrane. Zaradi naravnih pogojev veliko teh kmetij težko konkurira velikim proizvajalcem samo s količino.

Njihova prednost je lahko drugje: v kakovosti, lokalnem poreklu, neposrednem stiku s kupcem in povezovanju s turizmom.

Turistični ponudniki lahko lokalno hrano vključujejo v zajtrke, gostinsko ponudbo, košare dobrodošlice, degustacije, prodajne kotičke ali darila za goste.

Pri tem ni nujno, da vsak ponudnik sodeluje z vsakim lokalnim proizvajalcem. Veliko bolj pomembno je, da se začnejo oblikovati stabilne povezave med ponudniki in kmetijami.

Dober primer kratkih lokalnih dobavnih verig so tudi avtomati z lokalno hrano, kjer lahko proizvajalci svoje izdelke neposredno ponudijo kupcem brez klasične trgovske poti. Takšne rešitve omogočajo dostop do lokalne hrane tudi izven običajnega delovnega časa.

Kaj lahko naredimo

• pripravimo seznam lokalnih proizvajalcev in njihovih izdelkov,
• preverimo možnosti skupnih naročil,
• povežemo več manjših kmetij z večjimi turističnimi ponudniki,
• gostom jasno predstavimo poreklo hrane,
• uporabljamo vračljivo ali ponovno uporabljivo embalažo,
• prilagajamo količino naročil dejanski porabi in tako zmanjšujemo zavrženo hrano.

Od odsluženega tekstila do novega izdelka

Tekstil je eden od materialov, pri katerem lahko krožno gospodarstvo zelo hitro postane nekaj konkretnega.

Oblačila, posteljnina, zavese, prti, promocijski tekstil in drugi izdelki pogosto končajo med odpadki, čeprav je del materiala še vedno uporaben.

V projektu TUR-KROG je zato poseben poudarek namenjen zbiranju odpadnega tekstila in njegovi ponovni uporabi.

Na območju projekta so predvideni mobilni zbiralniki tekstila, zbrani material pa se lahko uporablja pri delavnicah in za razvoj turističnih spominkov ter drugih izdelkov.

S tem odpadek ponovno postane surovina.

Možnosti ponovne uporabe tekstila

Iz odsluženega tekstila lahko nastanejo:

• torbe,
• manjši uporabni izdelki,
• dekorativni predmeti,
• tekstilni turistični spominki,
• embalaža za lokalne izdelke,
• izdelki za dogodke in promocijo,
• materiali za ustvarjalne delavnice.

Pri tem ni pomemben samo končni izdelek. Pomemben je tudi proces: zbiranje, sortiranje, čiščenje, oblikovanje in izdelava lahko postanejo priložnost za izobraževanje in vključevanje različnih skupin prebivalcev.

Popravilo naj bo prva možnost pred zamenjavo

Veliko tega, kar danes imenujemo krožno gospodarstvo, je bilo na podeželju nekoč povsem običajno.

Orodje se je popravljalo. Stroji so se uporabljali več let. Pohištvo se je obnovilo. Les se je ponovno uporabil.

Danes pogosto izdelek zamenjamo že ob manjši okvari.

Za turistične ponudnike in druga lokalna podjetja je lahko drugačen pristop tudi finančno smiseln.

Preden izdelek zavržemo, se je vredno vprašati:

• ga lahko popravimo,
• ali lahko zamenjamo samo poškodovan del,
• ga lahko uporabi nekdo drug,
• ali se lahko material uporabi za drug namen,
• ali obstaja lokalni mojster, ki ga lahko obnovi?

S tem se podaljšuje življenjska doba izdelkov, zmanjšuje količina odpadkov in podpira lokalne servise ter obrtnike.

Skupna uporaba opreme

Nekatere naprave in stroji so dragi, uporabljamo pa jih le nekajkrat na leto.

V takšnih primerih ni vedno smiselno, da ima vsak ponudnik svojo opremo.

Možna je skupna uporaba:

• orodja,
• strojev za vzdrževanje,
• opreme za dogodke,
• prikolic,
• čistilne opreme,
• določene športne ali turistične opreme.

Tak pristop zmanjšuje stroške posameznega uporabnika in pomeni, da se ista oprema uporablja učinkoviteje.

Les naj v lokalnem okolju ustvari čim več vrednosti

Gozd je eden najpomembnejših naravnih virov Zgornje Savinjske doline.

Pri krožnem gospodarstvu ni pomembno samo, koliko lesa uporabimo, temveč tudi, kaj z njim naredimo in koliko časa vrednost lesa ostane v lokalnem okolju.

Če lokalni les odpeljemo iz doline brez nadaljnje predelave, z njim odide tudi del možne dodane vrednosti.

Kjer je smiselno, lahko lokalni les uporabljamo za:

• notranjo opremo,
• pohištvo,
• gradbene elemente,
• turistično signalizacijo,
• opremo nastanitev,
• turistične izdelke in spominke.

Pomembni so tudi ostanki predelave. Žagovina, lubje, odrezki in les slabše kakovosti se lahko uporabijo za druge proizvode ali kot energent.

V Nazarjah je primer takšnega pristopa podjetje Biomasa, ki pri energetskih rešitvah uporablja lesno biomaso in ostanke lokalnih gozdnih virov.

Glavno načelo ostaja preprosto: kakovostnejši les uporabimo tam, kjer lahko ustvari največjo vrednost, ostanke pa uporabimo za primerne sekundarne namene.

Odpadek enega ponudnika je lahko material drugega

Pri podjetjih in turističnih ponudnikih pogosto nastajajo materiali, ki jih sami ne potrebujejo več, vendar imajo za druge še vedno uporabno vrednost.

To lahko vključuje:

• embalažo,
• lesene palete,
• tekstil,
• pohištvo,
• gradbeni material,
• ostanke lesa,
• dekorativni material,
• opremo,
• transportne kapacitete.

Te možnosti pogosto ostanejo neizkoriščene preprosto zato, ker ponudniki ne vedo, kdo v njihovi bližini določen material potrebuje.

Zato je koristno spodbujati izmenjavo informacij med lokalnimi podjetji in organizacijami.

Tudi preprosta evidenca materialov, ki so na voljo za ponovno uporabo, lahko pomeni prvi korak.

Manj embalaže in manj izdelkov za enkratno uporabo

Turistične dejavnosti lahko ustvarijo veliko majhnih količin odpadkov: embalažo za hrano, plastenke, embalažo kozmetike, promocijske materiale in druge izdelke za enkratno uporabo.

Vsake posamezne količine je malo, skupaj pa jih je lahko veliko.

Ponudnik lahko preveri:

• ali je mogoče kupovati večje pakiranje namesto posameznih,
• ali je mogoče uporabljati dozirnike,
• ali dobavitelj ponuja vračljivo embalažo,
• ali je mogoče zmanjšati število promocijskih izdelkov za enkratno uporabo,
• ali lahko uporabljamo materiale, ki jih je mogoče ponovno uporabiti.

Cilj ni odstraniti vse embalaže. To pogosto ni mogoče niti smiselno.

Cilj je zmanjšati nepotrebno embalažo tam, kjer obstaja preprosta alternativa.

10. Vključevanje ljudi je del krožnega gospodarstva

Krožno gospodarstvo ni samo vprašanje materialov.

Pomemben del lokalnega razvoja je tudi vprašanje, kdo sodeluje pri novih dejavnostih in kdo ima od njih koristi.

Projekt TUR-KROG zato v svoje aktivnosti vključuje tudi ranljive skupine, med njimi brezposelne, mlade, starejše, invalide in druge osebe, ki imajo lahko manj možnosti za vključevanje v izobraževanje ali na trg dela.

Delavnice na področju ponovne uporabe materialov, razvoja turističnih izdelkov, digitalnih veščin in trajnostnega turizma omogočajo pridobivanje praktičnega znanja.

Takšne dejavnosti lahko:

• povečajo digitalne in praktične spretnosti,
• omogočijo aktivnejše sodelovanje v lokalni skupnosti,
• ustvarijo možnosti za razvoj novih izdelkov,
• povezujejo različne generacije,
• izboljšujejo možnosti za vključevanje v druge programe, dejavnosti ali delo.

Krožno gospodarstvo ima tako poleg okoljskega tudi socialni vidik.

Turistični spominek je lahko lokalni izdelek, ne uvožena plastika

Turistični spominek je majhen izdelek, vendar zelo dobro pokaže, kako lahko deluje lokalno krožno gospodarstvo.

Namesto generičnega izdelka, izdelanega daleč stran, je mogoče razviti spominek iz lokalnega ali ponovno uporabljenega materiala.

To je lahko:

• odslužen tekstil,
• les,
• ostanki drugih lokalnih materialov,
• papir ali karton,
• materiali, povezani z lokalno obrtjo.

Pomembno je, da ima izdelek povezavo z območjem in zgodbo, ki jo obiskovalec razume.

S tem spominek ne predstavlja samo destinacije, ampak tudi način njenega delovanja.

Znanje naj bo dostopno tudi po zaključku delavnic

Ena od težav projektnih delavnic je, da se veliko znanja prenese v nekaj urah, potem pa udeleženci gradiva pogosto nimajo več pri roki.

Zato je v okviru TUR-KROG vzpostavljena digitalna platforma, ki združuje vsebine s področja trajnostnega turizma, krožnega gospodarstva, socialnega vključevanja in digitalnih veščin.

Takšna platforma lahko služi kot prostor, kjer turistični ponudnik ali drug uporabnik poišče praktične informacije takrat, ko jih dejansko potrebuje.

Pomembno je, da digitalna orodja niso sama sebi namen. Njihova vrednost je v tem, da uporabniku olajšajo dostop do znanja, primerov in lokalnih informacij.

Vloga občin in javnih zavodov

Tudi občine in javne ustanove imajo velik vpliv na krožno gospodarstvo.

So naročniki hrane, pohištva, opreme, gradbenih del in različnih storitev.

Pri svojih odločitvah lahko zato upoštevajo:

• življenjsko dobo izdelkov,
• možnost popravil,
• lokalno poreklo,
• ponovno uporabo,
• količino embalaže,
• možnosti vključevanja lokalnih ponudnikov.

Pri prehrani v javnih zavodih je mogoče, kjer je to izvedljivo in skladno s pravili javnega naročanja, vključevati lokalne dobavitelje.

Pri opremi je mogoče upoštevati popravljivost in življenjsko dobo.

Pri lokalnih dogodkih se lahko daje prednost izdelkom za večkratno uporabo.

Tako lahko javni sektor pomaga ustvarjati povpraševanje po trajnejših in lokalnih rešitvah.

Kako začeti

Za začetek ni potreben velik akcijski načrt.

Vsak turistični ponudnik, podjetje ali organizacija lahko naredi preprost pregled svojega delovanja.

Dobro izhodišče je pet vprašanj:

Kaj največ kupujemo?

Ali lahko del tega dobimo lokalno?

Kaj največ zavržemo?

Ali je mogoče količino zmanjšati ali material ponovno uporabiti?

Kaj najpogosteje menjamo?

Ali bi lahko kupili kakovostnejšo ali popravljivo različico?

S kom v lokalnem okolju bi lahko sodelovali?

Ali obstaja proizvajalec, kmetija, obrtnik ali podjetje, ki lahko ponudi lokalno rešitev?

Kaj lahko spremenimo že letos?

Ni treba spreminjati vsega hkrati. Bolje je izbrati dva ali tri izvedljive ukrepe in spremljati njihov učinek.

15. Spremljajmo tudi gospodarski učinek

Krožno gospodarstvo ni uspešno samo zato, ker nekaj zveni okoljsko prijazno.

Pomembno je preverjati rezultate.

Pri posameznih ukrepih lahko spremljamo:

• koliko odpadkov smo zmanjšali,
• koliko materiala smo ponovno uporabili,
• koliko izdelkov smo popravili,
• koliko lokalnih izdelkov smo kupili,
• koliko denarja je ostalo pri lokalnih ponudnikih,
• koliko stroškov smo zmanjšali,
• koliko ljudi smo vključili v aktivnosti.

Takšni podatki hitro pokažejo, katere rešitve delujejo in katere je treba prilagoditi.

Krožno gospodarstvo kot praktičen del lokalnega razvoja

Krožno gospodarstvo v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini ne pomeni, da moramo na novo izumiti način življenja in gospodarjenja.

Velik del temelji na praksah, ki jih lokalno okolje že dobro pozna: popravljanje, ponovna uporaba, sodelovanje med sosednjimi ponudniki, uporaba lokalnega lesa in hrane ter varčno ravnanje z viri.

Novo je predvsem to, da te prakse začnemo povezovati bolj načrtno.

Projekt TUR-KROG želi prav s povezovanjem trajnostnega turizma, krožnega gospodarstva, izobraževanja in socialnega vključevanja pokazati, da so lahko spremembe zelo konkretne.

Lokalni kmet lahko proda izdelek bližnjemu turističnemu ponudniku. Odslužen tekstil lahko postane nov turistični izdelek. Lokalni mojster lahko popravi opremo, namesto da kupimo novo. Les iz okoliških gozdov lahko pred odhodom iz doline dobi večjo vrednost. Človek, ki se težje vključuje na trg dela, pa lahko skozi delavnice pridobi nova znanja in sodeluje pri nastanku novega izdelka.

Prav v takšnih vsakdanjih povezavah je največji potencial krožnega gospodarstva.

Ne gre za to, da bi vse naredili popolno.

Gre za to, da tisto, kar že imamo, uporabimo nekoliko bolje.