Zero Waste trgovine so trgovine, ki si prizadevajo zmanjšati količino odpadkov, predvsem embalaže za enkratno uporabo. Kupci lahko izdelke pogosto kupujejo v rinfuzi, v lastno embalažo ali v embalažo za večkratno uporabo. Takšen način nakupovanja spodbuja odgovorno potrošnjo in zmanjšuje nastajanje odpadkov, kar je eno izmed glavnih področij delovanja Ekologi brez meja v okviru programa Zero Waste Slovenija.

Kako je to trajnostno?

Zero Waste trgovine prispevajo k trajnosti na več načinov:
• zmanjšujejo količino embalažnih odpadkov,
• spodbujajo ponovno uporabo embalaže,
• zmanjšujejo porabo surovin za proizvodnjo nove embalaže,
• zmanjšujejo porabo energije in emisije, povezane s proizvodnjo in transportom izdelkov,
• podpirajo lokalne in okolju prijaznejše dobavne verige,
• spodbujajo odgovorno in premišljeno potrošnjo.

Takšen način nakupovanja podpira načela krožnega gospodarstva, saj se materiali uporabljajo dlje časa, odpadki pa nastajajo v bistveno manjših količinah.

Kako ozaveščajo ranljive ciljne skupine?

Otroci in mladi
Preko izobraževalnih aktivnosti, kampanj in sodelovanja s šolami Zero Waste pobude mlade učijo o odgovorni potrošnji, zmanjševanju odpadkov in vplivu vsakodnevnih navad na okolje.

Socialno ranljive skupine
Zero Waste trgovine spodbujajo premišljeno kupovanje le potrebnih količin izdelkov, kar lahko pomaga gospodinjstvom pri zmanjševanju stroškov in zavržene hrane.

Starejši
Starejšim približujejo prakse, ki so bile nekoč običajne, kot so uporaba lastne embalaže, popravilo izdelkov in varčna poraba virov. Tako ohranjajo in prenašajo znanje med generacijami.

Lokalna skupnost
S predavanji, kampanjami in praktičnimi primeri trgovine ter organizacije, kot so Ekologi brez meja, povezujejo prebivalce ter širijo zavedanje o trajnostnem življenjskem slogu.

Povezava do spletne strani: https://manjjevec.si/karta-trgovin/

Povezava s projektom TUR-KROG

Zero Waste trgovine podpirajo cilje projekta TUR-KROG, saj zmanjšujejo količino odpadkov, spodbujajo ponovno uporabo embalaže in odgovorno ravnanje z viri. Hkrati preko izobraževanja in ozaveščanja vključujejo različne ranljive ciljne skupine, kot so mladi, starejši in socialno šibkejši posamezniki. S tem prispevajo k razvoju krožnega gospodarstva, socialni vključenosti in trajnostnemu razvoju lokalne skupnosti.